Na kratko: vlaga in plesen se v stanovanju najpogosteje vrneta jeseni, ko okna večino časa ostanejo zaprta. Vodna para, ki nastaja pri dihanju, kuhanju, prhanju in sušenju perila, se ne odvaja dovolj hitro. Ob hladnih površinah, kot so okna, vogali zunanjih sten in stene za omarami, se zrak ohladi in njegova relativna vlažnost naraste. Tam se najprej pojavi kondenz, ob dolgotrajno visoki vlažnosti pa tudi plesen. Zračenje in razvlažilec težavo pogosto le omilita. Kadar je glavni vzrok previsoka vlaga v zraku, lahko pomaga stalna izmenjava zraka z vračanjem toplote (rekuperacija). Kadar pa voda prihaja iz konstrukcije, je najprej potrebna sanacija.
Zakaj se vlaga in plesen vrneta, ko se začne kurilna sezona
Poleti vlage v stanovanju skoraj ne opazimo, saj so okna pogosto odprta, zrak se izmenjuje in vlaga sproti odhaja ven. Jeseni pa okna zapremo in začnemo z ogrevanjem. Kurilna sezona sama po sebi sicer ni vzrok težav, je pa obdobje, ko se zrak v stanovanju izmenjuje veliko manj, vlaga pa nastaja enako kot prej.
Vlage v stanovanju ne ustvarja stavba, ustvarjamo jo mi. Štiričlansko gospodinjstvo z dihanjem, kuhanjem, prhanjem in sušenjem perila v zrak odda do 10 litrov vode na dan. Veliko je nastane v spalnici z večurnim dihanjem ponoči pri zaprtih vratih in oknu, nato pri kuhanju brez nape, prhanju in perilu, ki se suši na stojalu v sobi.
Za nastanek plesni vidne kapljice niso potrebne. Po podatkih NIJZ lahko plesen začne rasti že pri 75-odstotni relativni vlažnosti tik ob površini. Zato se lahko pojavi v hladnem vogalu ali za omaro, čeprav higrometer sredi sobe kaže normalno vrednost. Kondenz se običajno najprej pokaže na najhladnejših površinah, pogosto na oknih, plesen pa tudi v vogalih in za pohištvom, kjer zrak slabo kroži.
Ogrevanje ne zmanjša količine vodne pare v zraku, zniža pa njegovo relativno vlažnost in segreje stene. Toplejše površine so manj izpostavljene kondenzaciji, zato se težave pogosteje pojavijo v slabše ogrevanih prostorih, zlasti v spalnicah. Vendar samo ogrevanje ni dovolj: vlaga, ki nastaja pri dihanju, kuhanju in sušenju perila, mora iz stanovanja tudi odvajati.
Vlaga in plesen nista le estetska težava. NIJZ ju povezuje z okužbami dihal in alergijskimi težavami, pri otrocih, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju, pa navaja 1,5- do 2,2-krat večje tveganje za razvoj astme. Zato ni dovolj, da madeže očistimo, odpraviti je treba tudi vzrok.
Kakšna je normalna vlaga v stanovanju
NIJZ priporoča, da relativno vlažnost v notranjih prostorih vzdržujemo med 40 in 60 %.
| Relativna vlažnost | Kaj to pomeni |
| pod 40 % | presuh zrak, pogosto ob močnem ogrevanju; lahko draži sluznice |
| 40 do 60 % | priporočeno območje |
| nad 60 % | nad priporočenim območjem; ob hladnih površinah je relativna vlažnost še višja |
| 75 % ali več ob površini | po NIJZ prag, pri katerem začnejo rasti kolonije plesni |
Vlažnost lahko spremljate sami, s higrometrom, ki stane nekaj evrov. Postavite ga v spalnico, stran od okna, radiatorja in zunanje stene, in vrednost odčitajte vsako jutro, preden odprete okno. Če imate dva, drugega postavite v najhladnejši prostor. Vrednosti beležite vsaj teden dni. Kratkotrajno visoka vlažnost po prhanju ali kuhanju ni nenavadna. Pomembno je, kakšna je vlažnost zjutraj in kako hitro se po kuhanju in prhanju vrne na običajno raven.
Kje se plesen pojavi najprej in zakaj ravno tam
Plesen raste tam, kjer se srečata hladna površina in slabo kroženje zraka. Najpogosteje:
- Notranja stran okenskega stekla in okvir. Gre za najhladnejšo površino v prostoru. Črne pike v spodnjih vogalih okna so običajno prvi znak.
- Vogali zunanjih sten. Tam se stikata dve hladni steni, zrak pa kroži najslabše.
- Za omarami in posteljo ob zunanji steni. Pohištvo zadrži topel zrak stran od stene, zato ta ostane hladnejša.
- Nad okni, ob špaletah in za zavesami. Stena je tu hladnejša, zavese pa topel zrak še dodatno zadržijo stran od nje.
- Stene proti severu in ob neogrevanih prostorih. Na primer ob zastekljenem balkonu ali neogrevanem stopnišču.
Jutranje rosenje oken je zgodnje opozorilo in pomeni, da se je zrak ob steklu ponoči ohladil do rosišča. Če se okna rosijo vsako jutro, je relativna vlažnost visoka tudi ob drugih hladnih površinah, le da tam kondenza pogosto ne vidimo, dokler se ne pokaže plesen.
Če imate plesen samo v enem prostoru, je to pogosto spalnica ali otroška soba: ponoči v njej nastaja vlaga, vrata in okno so zaprti, temperatura pa je pogosto nižja kot v dnevni sobi.
Kako ocenite, od kod prihaja vlaga
Plesen v vogalu je lahko posledica vlage v zraku, vode v steni ali hladnega mesta v konstrukciji. Rešitve so različne, zato je pred odločitvijo vredno nekaj dni opazovati. Opazovanje ne nadomesti strokovnega pregleda, pomaga pa razumeti, kam usmeriti prvi korak.
| Kaj opazite | Na kaj to pogosto kaže |
| Okna se rosijo skoraj vsako jutro, jutranja vlažnost je redno nad 60 %, madeži so v več hladnih vogalih in za pohištvom | previsoka vlaga v zraku zaradi premajhne izmenjave zraka |
| Vlažnost po kuhanju ali prhanju ostane visoka več ur | prostor se ne prezračuje dovolj, napa ali kopalniški ventilator vlage ne odvajata dovolj |
| Madež je na enem omejenem mestu in se poveča po dežju ali taljenju snega | zamakanje skozi streho, fasado, balkon ali okensko obrobo |
| Vlažen pas na spodnjem delu stene v pritličju ali kleti, omet odstopa, na površini so beli kristali soli | kapilarna vlaga iz tal |
| Plesen je vedno na istem mestu, na primer ob stiku stropa in zunanje stene, stena pa je tam na otip opazno hladnejša, tudi kadar je vlažnost v prostoru normalna | toplotni most |
| Madež ob ceveh ali pod kopalnico soseda, vlaga se ne umakne niti poleti | puščanje inštalacij |
Če se znaki ujemajo s prvima vrsticama, je vzrok najverjetneje vlaga, ki nastaja v stanovanju. Pri ostalih najprej poiščite in odpravite vir vode ali hladno mesto, sicer boste le blažili posledice. Vzroki se pogosto prekrivajo: toplotni most se hitreje pokaže tam, kjer je previsoka tudi vlažnost.
Kaj pomaga samo začasno (in zakaj se plesen vrača)
Večina nasvetov, ki jih najdete na spletu, deluje, a le, dokler jih izvajate.
Zračenje na stežaj. Prepih za 3 do 5 minut večkrat na dan odnese vlago ven, ampak ga je vso zimo težko izvajati dosledno, ponoči v zaprti spalnici pa sploh ne. Ob vsakem prepihu izgubite tudi del toplote. Zračenje »na kip« je slabše: zrak se izmenjuje počasi, špaleta in stena okoli okna pa se ohladita, zato se na njima kondenz pojavi še lažje.
Razvlažilec. Odvzema vlago iz zraka, ne odstrani pa njenega vira in ne prinaša svežega zraka. Deluje, dokler je vklopljen, zahteva praznjenje posode in porablja elektriko. Za en prostor brez zunanje stene ali za sušenje perila je lahko dovolj, pri vsakonočnem nabiranju vlage v spalnici in vogalih pa le blaži posledice.
Protiplesenski premaz in čiščenje. Plesen odstranite, steno prebarvate, čez nekaj tednov so madeži lahko nazaj. NIJZ navaja, da je ključno odstraniti vir vode oziroma pogoje visoke vlažnosti.
Odmik omar od zunanje stene. Nekaj centimetrov razmika pusti zrak do stene. Pomaga, težave pa ne reši.
Kaj odpravi vzrok: stalna izmenjava zraka z vračanjem toplote
Težava nastane, ko se vlaga v prostoru kopiči hitreje, kot se odvaja. Rešitev za to je izmenjava zraka, ki teče ves dan in vso noč, ne le takrat, ko se je spomnimo. Tudi NIJZ med ukrepi proti plesni navaja stalno prezračevanje prostorov. Da pozimi ob tem ne izgubljamo preveč toplote, poskrbi prezračevanje z rekuperacijo.
Pozimi takšna izmenjava deluje, ker hladen zunanji zrak vsebuje malo vodne pare. Ko se v prostoru ogreje, je njegova relativna vlažnost nizka in lahko sprejme vlago, ki nastaja v stanovanju. Vlažen zrak gre ven, suh pride noter.
Lokalni rekuperator vgradimo v zunanjo steno prostora. Skozi steno izvrtamo odprtino in vanjo vgradimo cev s keramičnim izmenjevalnikom toplote. Naprava izmenično odvaja izrabljen zrak in dovaja svežega. Ko gre topel zrak ven, odda toploto izmenjevalniku, ko pride svež zrak noter, se ob njem ogreje. Tako se velik del toplote vrne v prostor in toplotne izgube so precej manjše kot pri zračenju z odprtim oknom, čeprav jih rekuperacija ne odpravi povsem. Po prostoru ni kanalov in cevi, v prostoru je viden le panel velikosti 24 krat 24 centimetrov.
Za vlago je pomemben senzor. dLuft Smart Fresh 2.0 ima vgrajen senzor vlage, s katerim naprava samodejno prilagaja delovanje, na primer ponoči v spalnici ali med sušenjem perila. Poraba elektrike je majhna, približno 10 € na leto na napravo. Vgrajena sta filter G3 za prah in filter F7, ki zadrži cvetni prah in fine delce.
Kadar je glavni vzrok previsoka vlaga v zraku, lahko pravilno izbrane in postavljene naprave vlažnost dolgoročno držijo v priporočenem območju. Plesen tako izgubi pogoj za rast in tveganje, da se vrne, je precej manjše. Rezultat je odvisen od števila in postavitve naprav, nastavitev in tega, ali res delujejo ves čas, tudi ponoči. Če je vzrok drugje, rekuperator sam ne bo dovolj, o tem pišemo v nadaljevanju.
Kaj je v stanovanju v bloku drugače
Lastnik hiše se o posegu v steno odloča sam. V bloku je nekaj korakov več in dobro jih je poznati vnaprej.
Soglasja. Fasada je skupni del stavbe, zato Stanovanjski zakon za poseg zahteva soglasje etažnih lastnikov. Koliko soglasij potrebujete, je odvisno od vrste posega, zato postopek pred naročilom preverite pri upravniku. Pri subvenciji Eko sklada s podpisom izjave jamčite, da ste soglasja pridobili pred izvedbo. Za upravnika in sosede pri dLuft pripravimo opis posega in pojasnilo, kaj bo na fasadi vidno. Zunanji pokrov je majhen, njegovo barvo pa lahko prilagodimo fasadi (barvanje po lestvici RAL je dodatna storitev).
Zunanje stene le na eni ali dveh straneh. Prezračevalni sistem zato umestimo v prostore z zunanjo steno, kjer se vlaga nabira najbolj, običajno v spalnico, ne nujno v vsak prostor. Deluje v paru: ena naprava odvaja, druga dovaja. Par je lahko tudi v dveh prostorih, če zrak med njima kroži. Število naprav je odvisno od velikosti in zasnove stanovanja; pri dvosobnem sta običajno dve.
Tanke stene in visoka nadstropja. Pri stenah, tanjših od 30 cm, napravo vgradimo v dodatno škatlo. V visokih nadstropjih vrtamo od znotraj, zunanji pokrov pa namestimo skozi okno ali uporabimo pokrov z gibljivim tesnilom.
Hrup. Za najnižjo stopnjo navajamo 8 dB, merjeno 3 m od naprave, na višjih stopnjah je glasnejša. Koliko jo slišite, je odvisno od stopnje in razdalje do postelje. Ko naprava miruje, protipovratna loputa zapre odprtino, da zunanji zrak ne vdira v prostor.
Najemniško stanovanje. Za montažo potrebujete dogovor z lastnikom. Ob izselitvi je napravo mogoče odstraniti in odprtino zapreti.
Kdaj rekuperator sam ne bo dovolj
Rekuperator rešuje vlago, ki nastaja v zraku stanovanja. Kadar voda prihaja od drugod ali je del stene prehladen, sam ne bo dovolj, saj ne moremo na tak način odpraviti vzroka, lahko pa vplivamo na izboljšanje posledic.
- Zamakanje. Mokra streha, balkon nad vašo steno, poškodovana okenska obroba ali počena cev v zidu. Vir je voda, ne zrak: najprej sanacija, nato prezračevanje.
- Kapilarna vlaga. V pritličju in kleti se vlaga iz tal dviga po zidu. Prezračevanje lahko zmanjša posledice v prostoru, podobno kot pri vlagi v kleti, vzroka pa ne odpravi. Potrebna je sanacija zidu.
- Toplotni most. Del stene ali stropa je tako hladen, da plesen na njem raste tudi pri običajni vlažnosti. Nižja vlažnost tveganje zmanjša, rešitev pa je izolacija ali odprava mostu. NIJZ opozarja, da se plesen ob napakah v gradnji vrača, dokler jih ne odpravimo.
- Po poplavi ali razlitju. Po NIJZ je treba vlažne gradbene materiale in pohištvo očistiti in posušiti v 24 do 48 urah. Prezračevanje pride na vrsto, ko je konstrukcija suha.
Najprej odstranite obstoječo plesen
Rekuperator spremeni pogoje, v katerih plesen raste, obstoječe plesni pa ne odstrani. Madeže je treba očistiti posebej, stene pa posušiti.
NIJZ priporoča, da prizadete materiale odstranite pred čiščenjem plesni, da se spore čim manj raznašajo. Med čiščenjem prostore zračite, občutljive osebe, otroci in alergiki naj se takrat ne zadržujejo v prostoru.
Koliko stane rešitev in kaj krije Eko sklad
Cena prezračevalnega sistema je odvisna predvsem od števila naprav in modela. Lokalni sistem je za obstoječe stanovanje praviloma cenejši od centralnega. Za stanovanje sta običajno potrebna en ali dva para naprav. Poraba elektrike je približno 10 € na leto na napravo, filtre pa redno čistite in menjate po navodilih.
Za lokalne rekuperatorje lahko pridobite subvencijo Eko sklada po javnem pozivu 126SUB-OB26: do 30 % priznanih stroškov, za naprave, vgrajene v paru, največ 300 € na napravo. Naprava mora biti na seznamu rekuperatorjev Eko sklada, kjer so tudi lokalni rekuperatorji dLuft. Vlogo oddate po montaži, mi vam pripravimo navodila in dokumentacijo. Subvencija ni naš popust: plačate celotno ceno, Eko sklad pa del zneska povrne po odobreni vlogi.
Pogosta vprašanja
Zakaj nastane plesen v stanovanju?
Plesen raste tam, kjer je relativna vlažnost ob površini dlje časa visoka; po NIJZ začnejo kolonije rasti pri 75 %. To se zgodi na hladnih mestih: na okenskih okvirjih, v vogalih zunanjih sten in za omarami. Najpogosteje se vlaga v prostoru kopiči hitreje, kot se odvaja, vzrok pa je lahko tudi zamakanje, kapilarna vlaga ali toplotni most.
Kakšna je normalna vlažnost v stanovanju?
NIJZ priporoča relativno vlažnost med 40 in 60 %. Pod 40 % je zrak presuh. Nad 60 % je ob hladnih površinah vlažnost še višja, zato je tam večje tveganje za kondenz in plesen. Vlažnost merite s higrometrom zjutraj, preden odprete okna, in jo spremljajte vsaj teden dni.
Zakaj se okna rosijo zjutraj?
Steklo je pogosto najhladnejša površina v prostoru. Ponoči se v zaprti spalnici nabere vlaga iz dihanja, in ko se zrak ob steklu ohladi do rosišča, vodna para kondenzira. Rosenje pomeni, da je vlažnost visoka tudi ob drugih hladnih površinah, kjer kondenza ne vidimo.
Kako ugotovim, ali je vzrok vlaga v zraku ali zamakanje?
Vlaga v zraku se običajno kaže v več hladnih vogalih hkrati, z rosenjem oken in visoko jutranjo vlažnostjo. Zamakanje je omejen madež, ki se po dežju poveča, kapilarna vlaga pa vlažen pas na spodnjem delu stene v pritličju ali kleti. Opazovanje ne nadomesti strokovnega pregleda, pomaga pa izbrati prvi korak.
Ali razvlažilec odpravi plesen?
Vzroka ne odpravi. Vlago iz zraka odvzema, dokler je vklopljen, vira pa ne odstrani. Za en prostor ali za sušenje perila je lahko dovolj, pri plesni, ki se vrača vsako zimo, pa le blaži posledice.
Ali prezračevanje z rekuperacijo res odpravi plesen?
Kadar je glavni vzrok previsoka vlaga v zraku, lahko pravilno izbrane in postavljene naprave vlažnost dolgoročno držijo v priporočenem območju in precej zmanjšajo tveganje, da se plesen vrne. Obstoječo plesen je treba odstraniti posebej. Pri zamakanju, kapilarni vlagi ali toplotnem mostu prezračevanje težavo le omili, vir pa je treba odpraviti pri izvoru.
Ali v bloku potrebujem soglasje za montažo?
Da. Fasada je skupni del stavbe, zato je potrebno soglasje etažnih lastnikov. Koliko soglasij potrebujete, je odvisno od posega, zato postopek pred naročilom preverite pri upravniku. Za upravnika in sosede pripravimo opis posega.
Vlaga ima vzrok, vzrok ima rešitev
Vlaga in plesen v stanovanju nista znak slabe stavbe ali slabega gospodinjstva. Najpogosteje sta posledica tega, da pozimi živimo v zaprtih prostorih, zrak pa se ne izmenjuje dovolj. Kjer je vzrok previsoka vlaga v zraku, pomaga stalna izmenjava zraka z vračanjem toplote. Kjer je vzrok voda v konstrukciji, je najprej na vrsti sanacija.
Če znaki v vašem stanovanju kažejo na vlago v zraku, si ga pridemo ogledat in predlagamo, koliko naprav potrebujete in kam jih postaviti. Ogled in ponudba sta brezplačna in neobvezujoča.
Naročite brezplačen ogled | +386 70 550 300
